Skoči na glavno vsebino

Priporočila za izbiro knjig za osebe z disleksijo ter za oblikovanje gradiv

»Grd je smeh, ki je s tujimi solzami povezan.« (ruski)

MEDNARODNI SIMBOL ZA DISLEKSIJO

VSAK DAN IN VSAKO URO SE MORAMO ODLOČATI. IN SICER: ALI BOMO SULICA ALI ŠČIT.

(Amy Goodman, ameriška raziskovalna novinarka)

 

KAKO SE LOTITI BRANJA?

Ko otrok še ne bere sam, mu knjige prebiramo mi. Dobro je, da so knjige vsakodnevno prisotne (npr. večerna rutina pravljice za lahko noč). Tudi, ko se otrok že uči branja, lahko še vedno beremo skupaj. Eden od načinov skupnega branja je branje v treh korakih:

  1. Pri prvem branju besedilo preberemo najprej mi, otrok pa sledi besedilu s prstom.
  2. Pri drugem branju beremo daljše, kompleksnejše besede mi, otrok pa krajše, enostavnejše.
  3. Pri tretjem branju, bere otrok vse besede. Začnemo z branjem slikopisov, kasneje s kratko vsebino, pri kateri lahko otrok doseže uspeh in nadaljujte z zahtevnejšo, ko že napreduje v bralni tehniki in razumevanju.

V začetni fazi učenja branja je pomembno, da otrok izgradi bralno motivacijo. Ta je osnova za razvoj branja in dobro bralno tehniko (bralne tekočnosti, bralne točnosti). Pohvalimo otroka vsakič, ko samostojno poseže po knjigi. Na začetku naj bere glasno, da sliši samega sebe, kako povezuje zloge v besedo. Ko postane dovolj zbran in bere bolj tekoče in hitro pa lahko začne s tihim branjem.

Za začetno branje so primerne knjige z veliko ilustracijami in manj besedila in kratke knjige, ki jih otrok lahko sam prebere. Tisk besedila v knjigi naj bo večji, prav tako je dobro da so večji presledki in ustrezna oblika črk. Za začeto branje so primerni tudi slikopisi in kratke zgodbe.

 

KAKO IZBRATI USTREZNO TEŽAVNOST KNJIGE (5-prstni test)?

  1. Izberi si knjigo, ki te zanima in te pritegne..
  2. Odpri knjigo nekje na sredini, poišči stran z besedilom.
  3. Začni z glasnim branjem, vsakič ko naletiš na neznano besedo iztegni prst na roki.

Če ob koncu strani nimaš iztegnjenega nobenega prsta je knjiga zate prelahka.

Če imaš na koncu strani iztegnjenih 5 prstov je knjiga zate prezahtevna.

Če imaš na koncu strani iztegnjena 2 ali 3 prste, je knjiga zate ravno pravšnja.

 

 Pripravili specialni pedagoginji Irena Nadler Starc in Nataša Šilc Andromako

IMAM DISLEKSIJO…

KAKO SI IZBEREM KNJIGO?

  • Izberem knjigo napisano z malimi tiskanimi črkami (če še ne berem malih tiskanih črk pa izberem velike tiskane črke).
  • Črke naj bodo dovolj velike, a ne prevelike (črke naj bodo berljive, neokrašene). Med črkami in vrsticami naj bo dovolj prostora (da lahko sledim s prstom).
  • Papir mora biti nebleščeč, neprosojen, najbolje je da je mat pastelnih barv (siva, zelena, rumena). Pisava naj bo temnejše barve (najbolje je če je temno modre ali zelene barve).
  • Da knjiga ne bo pretežka, uporabi 5-prstni test (glej besedilo KAKO SE LOTITI BRANJA?).
  • Izberi si različne knjige iz iste zbirke, saj se v njih uporabljajo podobne besede.
  • Lahko si izdelaš kartonček z odprtino, ki je velika toliko kot beseda ter ga uporabljaš pri branju.
  • Besedilo ne sme biti napisano čez ilustracije.
  • Občasno poslušaj zvočne knjige, tudi knjige za domače branje lahko poslušaš.

 MOJ OTROK IMA DISLEKSIJO

Kako lahko pomagam svojemu otroku pri branju, če ima disleksijo?

Otroci z disleksijo navadno niso motivirani za branje, saj pri branju niso tako uspešni kot vrstniki. Otroka moramo spodbujati za branje, ga zunanje motivirati (nagrada za redno, vsakodnevno branje, naj ne bo materialna – peka kolačev skupaj s starši, kepica sladoleda, družabne igre, ipd.). Pomembno je, da ga ne kregamo za napake, ki jih naredi pri branju (opozorimo in pravilno preberemo besedo), ga pa pohvalimo kadar pravilno prebere.

Beremo lahko tudi skupaj z otrokom. Pri mlajših naj bo branje interaktivno – v večini bere starš, vendar naj sodeluje tudi otrok (ko še ne bere lahko opisuje ilustracije, kasneje pa prebere kakšno besedo, nato poved, odstavek, itn.). Med branjem lahko tudi sami uporabimo prst za branje (da tudi otrok sledi besedam, oblikam črk).

Izbiramo kvalitetne in primerne knjige za otroka, ki niso prezahtevne (otrok mora biti uspešen pri branju, to je ključno za motivacijo!). Obstaja več seznamov knjig, ki so primerne za otroke z disleksijo, dobro je če se držite oblikovnih navodil, vsebina knjige pa naj bo otroku aktualna in zanimiva. Za mladostnike so dobre knjige nagrajene z ZLATO HRUŠKO, vendar pazimo da za otroka niso prezahtevne.

Otrok lahko uporablja barvna ravnilca ali folije za branje, saj tako lahko zmanjšamo napor pri branju.

 

Irena Nadler Starc in Nataša Andromako Šilc, specialni pedagoginji

Knjige, prijazne za bralce z disleksijo

 

BERNARDO ATXAGA: Xola med levi
CARL SANTOS: Prodam Rozinkota
HELENA KRALJIČ: Imam disleksijo
HENRIK RIKO ZUPAN: Kako je nastalo Blejsko jezero
KATARINA KESIČ DIMIC: Kamaroni s paradajzovo omako, Niki se zgodi pravljica, Skrivnost x 4
DESA MUCK: Anica in grozovitnež, Anica in počitnice
CHRISTINE NOSTLINGER: Mini gre na morje, Mini ima talent
PODGORŠEK MOJICEJA: Čarovnica Uršula, Škratja šola, Črviva zgodba, Medo in Jaka
SAŠA PAVČEK: Miška ima roza očala
TINA KOŠČAK: Glinčki
FRANCESA SIMON: Grozni Gašper
WOLFRAM HANEL: Psa pa že ne!: pasja zgodbica
AESOPUS: Osel in pes
DORIS LOZEJ: Govoreči bumerang
Ljudska pripovedka: O petelinčku
GERIT KOPIETZ: Karla Umek & Doktor Kukalo

                                        SLIKANICE, KNJIGE

Rotraud Susanne Berner: Grimmove pravljice c stripu
Burny Bos: Družina krtkovih
Roald Dahl: Žirafa in Peli in jaz
Sally Grindley: Bobi v mestu, Bobi sam doma
Wolfram Hanel: Psa pa že ne!: pasja zgodbica, Mija z morja
Paul Jennings: Gizmo, Vrni se, Gizmo!
Polonca Kovač: Zgodbe od A do Ž
Paeoni Lewis: Pepelkina poroka
Astrid Lindgren: Emil iz Lonnenberge, Že spet ta Emil, Emilove nove vragolije
Alan Marks: Razbojnikova hči
Jasna Markuš: Čiruli za Sarino srečo
Jana Martinšek: Vse je dišalo po pomladi
Alexander McCall Smith: Čigumijevec, Krofovska veriga, Špagetna zmešnjava
Tomo Pirc: Gumbkovi: zabavna preobrnjenka
Mojiceja Podgoršek: Črviva zgodba, O lačni lisici, Pokakana zgodbica
Matjaž Schmidt: Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu
Anja Štefan: Lešniki, lešniki
Janja Vidmar: Bučko Superga
Uli Waas: Kje je Malka: resnična pasja zgodba
Gerda Wagner: Miš v hiši: mačja zgodba
Isol: Družinska skrivnost, Poredni Petit

                                        ZBIRKE

Beremo s Frančkom (Jennings): Frančkovo presenečenje, Frančkov bralni krožek, Franček zbira sličice,
Mala čarovnica Lili (Knister)  
Anica (Muck)  
Franceve zgodbe (Nostlinger)  
Mini (Nostlinger)  
Čarobna hišica na drevesu  
Grozni Gašper (Simon)  
Navihanček (Vidmar): Matic in Blažka, Matic je zaljubljen, Matic prespi pri prijatelju, Matic v bolnišnici, Matic je kaznovan …
Berem sam

Hanel: Potovanje z babico, Nenavadne dogodivščine navadnega klobuka, Ana Nas se maščuje, Brodolomec Bučko

Kliphuis: Sreča v nesreči

Neuendorf: Niko Nosorog pa že ni pošast

Obrist: Kdo medvedom krade med

Reichenstetter: Vražji začetek šole: napeta zgodba o začetku šole

Scheffler: Dedkov superračunalnik, Koga se boji lev, Mož s črno rokavico: kriminalka za otroke

Schorno: Pošast na oknu

Schubert: Blaž in Špela

Levčki

Mai: Zgodbe o pogumu, Zgodbe o ponijih

Schubert: Zgodbe o mobilcih

Pirati Jarman: Leteča prijatelja
Hrabri hroščki Miller: Napad sovražnika, Velika tekma
Zakladnica

Bevan: Smejte se

Brumpton: Superjunaki po cevi navzdol

Dean: Kraksis in kravja župca, Žablob je snedel mojo zlato ribico, Sluzetka v  varstvu

Hooper: Neskončni rojstni dan

Ives: Moj oče je …

Kavanagh: Artur izobčenec

Marks: Varuh obale

Mitchelhill: Darijan Drnulja, superdetektiv, Alenkina morska deklica, Anin zmaj

Nash: Najboljši snežak

Powling: Božiček Dolgi John

Ryan: Robi in bitje iz vesolja

Detektiv Kvjatkovski (Banscherus)  
Lumpi lumpasti (Kočar)  
Nogometno moštvo (Bedford)  
Čarobni muc (Bentley)  
O Jakobu in muci Mici (Hanuš)  
Tintin (Herge)  
Hribci (Manček)  
Kapitan Gatnik (Pilkey)  
Dostopnost